Poslanstvo

Poslanstvo

Program Na pragu upanja od leta 2005 pomaga ljudem, ki so doživeli zlorabo, da najdejo spravo in ozdravljenje.

Naš pristop pri teden dni trajajočih duhovnih vajah je osredinjen na Jezusa Kristusa ter združuje celovito razumevanje medicinskih in psiholoških načel z visoko stopnjo profesionalnosti in sočutja.

“Duhovne vaje so bile zame izkušnja milosti, ki je bila tako otipljiva in močna kakor pri posvečenju … Ozdravljenje je bilo neizmerno, občutek veselja je res čudovit.”

Žrtev duhovniške zlorabe, ki je tudi sam postal duhovnik

Na pragu upanja je katoliški program, ki pa je odprt za ljudi vseh verskih prepričanj in tiste, ki ne prakticirajo nobene vere.

Uradni priročnik za duhovne vaje Na pragu upanja ima Imprimatur in Nihil Obstat, ki ju je podelil kardinal Justin Rigali v Philadelphiji leta 2006.

Zdravljenje znotraj Cerkve

V globokem prepoznavanju svojih potreb in odkritju, da obstaja varno okolje zdravljenja ran zaradi zlorabe,  so tudi številne redovnice, redovniki in duhovniki začeli svojo pot v programu Na pragu upanja, skupaj z drugimi žrtvami zlorab. Po zaključenem programu je eden od duhovnikov, ki ga je kot otroka zlorabil duhovnika, zapisal:

»Nimam besed, da bi vam povedal, kako hvaležen sem za vse, kar mi je bilo dano v tem tednu po vas in vaši ekipi, po vaših srcih tako polnih vere, upanja in ljubezni … Nisem verjel, da se tako močno potovanje lahko zgodi tako nenadoma. Hvala vam iz globine srca, ki zdaj prekipeva od miru in veselja.«

Pobude nove evangelizacije narekujejo, da povabimo vse ljudi v polnost pristne ljubezni, zato da bodo lahko tudi oni svobodno odkrili svojo enkratno poklicanost v Kristusu. Vendar vsakršna zloraba, ki je v svojem temelju izdaja, ogroža posameznikovo sposobnost, da bi v polnosti sprejel in objel ta dar. Zloraba napade srce naše poklicanosti ljubljenih Božjih otrok. Program Na pragu upanja se neposredno odziva na tovrstno trpljenje tako, da ranjeno dušo prinese k viru ljubezni same, h Gospodu Jezusu.

Ta program je bil sestavljen zato, da bi končal osamo in skrivnosti zlorabe znotraj procesa duhovnih vaj, v celoti osredotočenega na osebo in navzočnost Jezusa Kristusa, ki dobro ve, kako se počuti nedolžna žrtev.

Ena od žrtev duhovniške zlorabe je po končanem programu Na pragu upanja zapisala: »Opazila sem, da je občutek nebogljene ranljivosti, ki se je zdel ukoreninjen v meni, izpuhtel. Imam nov občutek zavedanja sebe in celovitosti svojega telesa, uma in duha kot še nikoli poprej. Zdaj razmišljam, da bi se tako verjetno morala vedno počutiti. To mi pomaga razumeti pomanjkanje smisla in smeri v mojem dosedanjem življenju. Kako naj bi si postavljala cilje in jim sledila, ko pa mi je toliko moči vzela agonija dvomov pri vsaki odločitvi in izbiri, s katero sem se srečala. Zdaj lahko z veseljem rečem, da je moj največji dosežek polno sprejemanje svoje človeškosti, ran, brazgotin in vsega, v sebi in v drugih.«

Ker je Cerkev skupnost vernih, postaja po vsakem ozdravljenju enega svojih članov vse bolj okrepljena. Predstavljajte si, da je mnogo ozdravljenih! Predstavljate si, da je njeno vodstvo ozdravljeno! Močnejša, bolj izžarevajoča Cerkev je tista, ki lahko poraja dobroto v vsej družbi. Tisti, ki so doživeli ozdravljenje v okviru svoje vere, bodo svoje darove in moči uporabili v Cerkvi. Navdihnjeni so, da služijo in gradijo na temelju, ki je bil postavljen v povezavi s Cerkvijo, vero in skupnostjo.

Eden izmed duhovnikov, ki je kot otrok doživel zlorabo, pravi, da mu je program Na pragu upanja priskrbel manjkajoči del procesa, ki mu ga 22 let trajajoče zdravljenje odvisnosti ni dalo: obravnavati duhovni vidik svojega odnosa z Bogom, kar človeka preseneti in ga najde nepripravljenega. »Toda dovolj dobro sem, da vem, da se moram s temi stvarmi spopasti, in tega ne morem početi sam. To pripisujem izkušnji programa Na pragu upanja

Redovnica, ki je bila kot otrok spolno zlorabljena, pravi:

»Zdaj so se odnosi z mojo predstojnico močno izboljšali. Uvidela sem, da ne vidim kot glavnega storilca le Boga, ampak tudi vse sestre, s katerimi živim. Ko sem snela očala zlorabe, sem videla, da sem resnično ljubljena od Boga in mojih redovnih sosester. Zabavno je … v vsakem trenutku, ko preneham misliti, točno vem, kaj in zakaj čutim in kaj moram storiti s tem. V molitvi sem Jezusa prosila, naj se dotakne mojega srca in me drži blizu sebe. Trudim se, da bi mi ta vizualizacija v molitvi postala navada. Naš Gospod mi pravi, naj se ne bojim!«

Kardinal Renato Raffael Martino iz Papeškega sveta za pravičnost in mir, je programu Na pragu upanja izrekel to spodbudo:

»Zagotavljam vam svojo molitev, medtem ko s tako zavzetostjo in ljubeznijo nadaljujete s služenjem Božjemu ljudstvu. Apostolat ozdravljanja, ki ga posredujete tolikim ženam in možem, bo nedvomno prinesel upanje, moč in prenovljeno vero vsem, ki trpijo travmatične posledice splava in spolne zlorabe. Naj Gospod, ki je v vas to dobro delo začel, to delo tudi dopolni.«

Program Na pragu upanja podpira udeležence na tej duhovni poti. Pomaga jim, da se vidijo globino in tragedijo zlorabe, medtem ko iščejo povrnitev svoje vrednosti in dostojanstva hčera in sinov živega Boga. Ko prepotujejo velikonočno skrivnost lastnega življenja in svoje trpljenje pridružijo Kristusovemu, so deležni novega življenja in polnosti Njegovega vstajenja. V njih je ponovno vzpostavljen vir ljubezni, nežnosti, pripadnosti, varnosti, veselja in miru, ki ga v zgodbah žrtev zlorab običajno ni.

Žrtev zlorabe s strani klerika je zapisala:

»Zaradi programa Na pragu upanja sem bila osvobojena velikega bremena. Po tej izkušnji se je v mojem življenju zgodilo vstajenje. O svoji preizkušnji lahko iskreno spregovorim in drugim povsem odkrito povem, kdo sem v resnici. Zdaj na novo in osvežujoče spoznavam nežno ljubezen Boga. Veselim se svojega življenja in vseh novih možnosti, ki jih postavlja predme.«