Zgodovina

Leta 1986 je dr. Theresa Karminski Burke ustanovila eno prvih organizacij za pomoč ženskam in moškim pri okrevanju od čustvenih in duhovnih posledic splava. V svoji knjigi z naslovom Prepovedano žalovanje: neizgovorjena bolečina splava pove, da je dobila navdih za svoje delo med podiplomskim študijem pri vodenju podporne skupine za ženske z motnjami hranjenja. Čeprav je veliko članic skupine razkrilo, da imajo za sabo zgodovino splava in so se ob omembi te teme pri njih pokazali očitni znaki posttravmatske stresne motnje, je klinični supervizor grajal dr. Burkovo zaradi “vtikanja” v izkušnjo splava in ji dajal navodila, naj se tej temi izogiba. “Toda,” je spraševala, “če ljudje sami nakažejo potrebo po pogovoru o izkušnji splava, kako lahko psihiater iz te teme naredi tabu?”

Razočarana nad sistemom, ki je veljal na področju duševnega zdravja, je začela voditi brezplačne podporne skupine za okrevanje po splavu. Prva srečanja so bila v knjižnici domače župnije. Poskušala je dajati podporo ženskam, ki so jih drugi - družinski člani, partnerji, izvajalci splava, osebje v sistemu za duševno zdravje - prezrli ali izkoriščali ravno v obdobju, ko so bile najranljivejše.

Ko je dr. Theresa Burke spoznala, da zgolj pogovor o globokih ranah zaradi splava ni dovolj, mu je dodala zgodbe iz Svetega pisma in različne vaje, ki pomagajo pri žalovanju. Leta 1994 je izdala Rahelin vinograd: psihološka in duhovna pot ozdravljenja po splavu, to je petnajsttedenski program dela v podporni skupini. Vanj so vključene svetovalne tehnike s pogovori v terapevtski skupini in duhovne dejavnosti, kot so Vaje z živo Besedo. Program je bil zasnovan za svetovalce, ki pomagajo ženskam pri žalovanju za svojimi splavljenimi otroki.

Leta 1995 je dr. Theresa Burke prilagodila program za tridnevne duhovne vaje in kmalu so se ga začele udeleževati osebe z vseh koncev ZDA.

Rahelin vinograd na začetku ni imel lastnih sredstev, oglaševanja in prostorov. Spopadati so se morali z različnimi izzivi politike in kritikami strokovnjakov s področja duševnega zdravja zaradi svoje duhovne naravnanosti. Vendar se je vzporedno s tem, ko so udeleženci izkušali ozdravljajoča srečanja s Kristusom, širil tudi glas o Rahelinem vinogradu, tako se je postopoma razvila prava mreža najprej po ZDA in potem po svetu.

Število duhovnih vaj se je s štirih v letu 1995 povzpelo na 69 v letu 2000. Leta 2000 so Rahelin vinograd kot eno izmed svojih poslanstev sprejeli Duhovniki za življenje, to je združenje katoliških duhovnikov, ki poudarja nauk katoliške Cerkve za kulturo življenja. Tako so v tistem obdobju poskrbeli za potrebno institucionalno podporo hitro rastoči organizaciji, ki jo je tedaj še vodila dr. Burkova s svojega doma.

Zdaj vsako leto poteka nad 1000 duhovnih vaj v več kot 70 državah. Gostitelji duhovnih vaj so različne cerkvene skupine, svetovalni programi za ozaveščanje, skupine za spoštovanje življenja in krizni centri za nosečnice. Rahelin vinograd poleg pomoči ženskam po splavu ponuja pomoč parom, očetom, starim staršem in bratom in sestram splavljenih otrok, prav tako pa medicinskim sestram in bivšim izvajalcem splava, da najdejo svoj mir in ozdravljenje. Ko enkrat izkusijo osvobojenje od krivde in sramu po splavu, veliko udeležencev duhovnih vaj z veseljem deli svojo zgodbo drugim. Takšna je denimo kampanja Silent no more (Nič več tiho) britanske organizacije, ki dela na področju ozaveščanja o razdejanju, ki ga splav povzroči ženskam in moškim. Pogosto osebe, ki opravijo te duhovne vaje, postanejo prostovoljci v programu, medtem ko jim Rahelin vinograd omogoči usposabljanje, jih opremi z gradivom in jih opolnomoči, da služijo po vsem svetu.

Razvoj programa Na pragu upanja

Med udeleženci duhovnih vaj Rahelin vinograd so bili redno tudi taki, ki so imeli izkušnjo spolne zlorabe, kar je nakazovalo na povezavo med spolnim nasiljem, nasiljem v družini, zlorabo otrok in posledično travmo zaradi splava. Med duhovnimi vajami je mnogo oseb prvič spregovorilo o travmi zlorabe. Ker je dr. Theresa Burke prepoznala nujno potrebo po celovitem psihološkem in duhovnem programu za zdravljenje posledic te travme, je zasnovala Na pragu upanja. Ta program v obliki duhovnih vaj se osredotoča posebej na zdravljenje ran zaradi zlorabe in ponuja nove Vaje z živo Besedo, s čimer žrtvam pomaga združiti lastno trpljenje s Kristusovim trpljenjem, smrtno muko, izdanostjo in zapuščenostjo.

Po treh letih preizkušanja v ciljni skupini je dr. Theresa Burke leta 2005 izvedla pilotne duhovne vaje Na pragu upanja v Severni Dakoti. V šestih letih, ki so sledila, je dokončno izoblikovala duhovne vaje, katerih poslanstvo je pomagati žrtvam zlorabe, da začutijo Božjo prisotnost in si povrnejo občutek, da je v njih sveto dostojanstvo. Vse od začetka so te duhovne vaje pritegovale ljudi z vsega sveta, vključno z mnogimi duhovniki in redovniki, ki so želeli ozdraveti od ran zaradi zlorabe v varnem, zaupnem in duhovno hranilnem okolju, ki spoštuje njihov poklic.

Dr. Theresa Burke predava o zdravljenju travme v okviru strokovnih kliničnih usposabljanj, ki potekajo po vsem svetu. Udeležujejo se jih voditelji programa, pa tudi drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. V zadnjih letih je klinično usposabljanje za travmo po zlorabi razširila tudi za zaposlene na škofijah in duhovnike, ki so vključeni v dušnopastirsko oskrbo. Pri teh prizadevanjih je ključni sodelavec duhovnik Dominic Allain, mednarodni vodja pastorale po programu Na pragu panja. Ta program je dragoceno orodje za pastoralne voditelje, na katere se po pomoč obrnejo žrtve zlorabe. Zlasti duhovniki so tisti, ki v osebi Jezusa Kristusa služijo ranjenim članom Kristusovega telesa. Naše usposabljanje jih opremi z informacijami, veščinami in podporo, da lahko učinkovito pomagajo žrtvam travme.